Slovenski jezik v digitalni dobi — Povzetek

V zadnjih 60 letih je Evropa postala prepoznavna politična in ekonomska danost, vendar je kulturno in jezikovno še vedno zelo raznolika. To pomeni, da se od portugalščine do poljščine, od italijanščine do islandščine neizogibno soočamo z jezikovnimi mejami pri vsakodnevni komunikaciji med prebivalci Evrope, kot tudi znotraj poslovne in politične sfere. Evropske institucije potrošijo približno milijardo evrov na leto za vzdrževanje politike večjezičnosti, torej za prevajanje besedil in za tolmačenje pri govorni komunikaciji. Pa je nujno, da takšno breme ostaja še naprej? Sodobne jezikovne tehnologije in jezikoslovne raziskave lahko pomembno prispevajo k rušenju jezikovnih meja. Kombinirane s pametnimi napravami in računalniškimi programi bodo jezikovne tehnologije v prihodnosti pripomogle, da bodo prebivalci Evrope lahko govorili drug z drugim ali skupaj poslovali, tudi če ne bodo govorili skupnega jezika.

Slovensko gospodarstvo je v juliju 2011 v države EU izvozilo 71,9 % od celotnega izvoza blaga. Nemško gospodarstvo kot največje evropsko gospodarstvo je v letu 2010 v države EU izvozilo 60,3 % blaga, z dodatnimi 10,8 % izvoza v ostale evropske države. Jezikovne meje lahko poslovanje povsem zaustavijo, kar velja predvsem za mala in srednja podjetja, ki nimajo finančnih sredstev za prilagoditev stanju. Edina (nezamisljiva) alternativa večjezični Evropi bi bila, če bi dovolili, da en jezik prevzame dominantni položaj in na koncu nadomesti vse ostale jezike. Tradicionalna pot za premagovanje jezikovnih ovir je učenje tujih jezikov. Toda brez tehnološke podpore je obvladovanje 23 uradnih in približno 60 drugih evropskih jezikov nepremostljiva ovira za evropske državljane, evropsko gospodarstvo, politične razprave in znanstveni razvoj. Rešitev je v razvoju ključnih podpornih tehnologij. Te bodo evropskim akterjem zagotovile prednost ne le v okviru skupnega evropskega trga, temveč tudi pri trgovanju s tretjimi državami, predvsem s hitro rastočimi gospodarstvi. Da bi ta cilj dosegli in ohranili evropsko kulturno in jezikovno raznolikost, je najprej treba sistematično analizirati jezikovne značilnosti vseh evropskih jezikov in trenutno stanje jezikovnotehnološke podpore za vsakega od njih. Jezikovnotehnološke rešitve bodo na koncu služile kot most med evropskimi jeziki. Orodja za strojno prevajanje in procesiranje govora, ki so na voljo na tržišču, še ne izpolnjujejo tega zahtevnega cilja. Prevladujoči igralci na tem področju so predvsem zasebna tržno usmerjena severnoameriška podjetja. Že v poznih 70-ih letih je EU prepoznala pomen jezikovnih tehnologij kot gonila evropske enotnosti in začela financirati prve raziskovalne projekte, kakršen je bil npr. EUROTRA. Hkrati se je začelo financiranje nacionalnih projektov, katerih rezultatih so bili dragoceni, toda skupna usklajena evropska akcija ni bila nikoli izpeljana. V nasprotju z omenjenimi nepovezanimi napori pri financiranju so druge večjezične družbe, kot sta Indija (22 uradnih jezikov) ali Južna Afrika (11 uradnih jezikov), v zadnjem času izdelale dolgoročne nacionalne programe raziskovanja jezikov in tehnološkega razvoja.

Sedanji prevladujoči igralci na področju jezkovnih tehnologij se zanašajo na nenatančne statistične pristope, pri katerih ne uporabljajo zahtevnejših jezikoslovnih metod in znanja. Stavki so denimo prevedeni avtomatsko zgolj s primerjavo novonastalega stavka s tisoči stavkov, ki so jih prevedli ljudje. Kvaliteta rezultata je v veliki meri odvisna od količine in kakovosti dostopnega korpusa vzorcev. Če z avtomatskim prevajanjem preprostih stavkov pri jezikih, za katere je na voljo zadostna količina besedilnega gradiva, lahko pridemo do uporabnih rezultatov, so statistične metode obsojene na neuspeh pri jezikih, za katere je na voljo precej manjša količina vzorčnega gradiva ali pri stavkih z zapleteno strukutro.

Evropska unija je zato sklenila, da bo financirala projekte, kot sta EuroMatrix in EuroMatrixPlus (od l. 2006) in iTranslate4 (od l. 2010), v okviru katerih se izvajajo temeljne in aplikativne raziskave in ki ustvarjajo vire, potrebne za vzpostavljanje kvalitetnih jezikovnotehnoloških rešitev za vse evropske jezike. Analiza globjih strukturnih značilnosti jezikov je edina pot naprej, če želimo zgraditi aplikacije, ki dobro delujejo pri celotnem razponu evropskih jezikov. Dosedanje evropske raziskave so bile na tem področju že zelo uspešne. Prevajalske službe Evropske unije tako uporabljajo prosto dostopni strojni prevajalnik MOSES, ki je bil razvit pretežno v okviru evropskih raziskovalnih projektov.

Po dosedanjih dognanjih se zdi, da bodo današnje “hibridne” jezikovne tehnologije, pri katerih se zahtevnejša analitična obdelava meša s statističnimi metodami, lahko premostile vrzeli med vsemi evropskimi jeziki ter med drugimi jeziki. Kot kaže ta zbirka belih knjig, med članicami Evropske unije v zvezi z jezikovnimi rešitvami in stanjem raziskav obstajajo dramatične razlike glede pripravljenosti. Po natančnem pregledu in primerjavi z drugimi jeziki lahko ugotovimo, da je stanje pri jezikovnih tehnologijah in virih za slovenščino dokaj zaskrbljujoče, in sicer iz dveh razlogov. Prvi razlog je razumljiv in izhaja iz števila govorcev slovenščine. Teh je približno 2 milijona, kar ne zagotavlja, da bi se viri in tehnologije lahko razvijali zgolj znotraj komercialnega okolja. Na drugi stani država Slovenija oz. institucije, ki znotraj slovenske jezikovne skupnosti skrbijo za razvoj jezika, v zadnjem desetletju niso uspele zagotoviti ustreznega institucionalnega okvira, kjer bi potekal načrten in sistematičen dolgoročni razvoj tehnologij, virov in orodij, ki so jezikovno specifični. Brez tega ni mogoče pričakovati, da bo slovenščina obdržala enakovreden status v prihodnjem digitalnem okolju. Posledica pomanjkanja trajnega institucionalnega okvira je tudi ta, da je v slovenskem akademskem okolju študij računalniškega procesiranja naravnih jezikov bistveno premalo prisoten. Najpomembnejši korak pri zagotavljanju kvalitetnih jezikovnih tehnologij in virov za slovenščino bi bila torej čimprejšnja izdelava programa njihovega razvoja in zagotovitev ustreznega institucionalnega okvira, ki bi ta program izvajal. Dolgoročni cilj mreže META-NET je uvedba kakovostnih jezikovnih tehnologij za vse jezike, da bi vzpostavili politično in ekonomsko enotnost skozi kulturno različnost. Tehnologije bodo pomagale podreti zidove in zgraditi mostove med evropskimi jeziki. Za to je potrebno, da vsi deležniki – v politiki, raziskovanju, gospodarstvu in v družbi – združijo svoje napore za prihodnost.

Zbirka Bela knjiga dopolnjuje strateške akcije, ki jih izvaja mreža META-NET (za pregled glej prilogo). Sveže informacije, kot npr. zadnjo verzijo Strateške vizije ali Strateški raziskovalni načrt, je mogoče najti na spletni strani mreže META-NET: http://www.meta-net.eu.